KOLIBA – ko ti umorijo hčer, pa te nazaj na mesto zločina povabi Bog

Koliba je prvenec kanadskega pisatelja Williama Paula Younga, ki je besedilo napisal kot božično darilo za svoje otroke in ga ni nameraval objaviti. V to so ga prepričali prijatelji in Koliba je postala eno najbolje prodajanih del v ZDA, mene pa sta v kratkem razmiku nanj opozorila dva srbska tečajnika, ki ju poučujem slovenščino. Ker ne verjamem v naključja, me je seveda zanimalo, na kaj me opozarja Srbija, 🙂  in čez nekaj dni je bila prebrana. Prva misel po prebranem je bila: kako pomembno vlogo v življenju igra odpuščanje …

kolibaKnjiževno delo pripoveduje o Macku, očetu, ki svoje najmlajše otroke pelje na taborjenje, vendar se sprva idilično druženje ob zaključku sprevrže v tragedijo. Najmlajšo deklico ugrabi serijski morilec, za sabo pusti le okrvavljeno obleko brez trupla, očeta in njeno družino pa prepusti Veliki žalosti – bridkemu človeškemu trpljenju.

Čez nekaj časa med ledenim viharjem v svoj nabiralnik prejme sporočilo, da ga v kolibo, na kraj, kjer so našli okrvavljena oblačila njegovega dekletca, na sestanek vabi ‘Očka’. S svojim očetom nima stikov že od otroštva, pomisli tudi, da ga v past vabi morilec, a se vseeno poda na dolgo pot. Le redki namreč vedo, da z nazivom Očka njegova žena imenuje Boga.

“Ali svoboda pomeni, da ti je dovoljeno početi vse, kar hočeš početi? Lahko bi se pogovarjala o vseh omejevalnih vplivih v tvojem življenju, ki učinkovito delujejo proti tvoji svobodi. Tvoja družinska genetska dediščina, tvoja posebna DNK, neponovljivost tvojega metabolizma, kvantne zadeve, ki se dogajajo na podatomski ravni, kjer sem samo jaz vedno navzoči opazovalec. Ali poseganje bolezni tvoje duše, ki te tlači in veže, družbeni vplivi okrog tebe, navade, ki so povzročile sinaptične vezi in poti v tvojih možganih. Potem so tu še oglaševanje, propaganda in paradigme. V tem zlitju večplastnih zaviralcev … kaj je prava svoboda? … Zdaj ne moreš niti dojeti, da je svoboda naraščajoč proces … Resnica te bo osvobodila in resnica ima ime; v tem trenutku je v delavnici vsa prekrita z žaganjem …”

“Večina ptic je ustvarjenih za letenje. Biti na tleh je zanje omejitev glede na njihovo sposobnost leteti, in ne obratno … Ti pa si bil ustvarjen zato, da si ljubljen. Torej, če živiš, kot da si neljubljen, je to omejitev, in ne obratno …”

koliba“V vašem svetu je vrednost posameznika nenehno na tehtnici s preživetjem sistema, pa naj bo ta politični, gospodarski ali verski – pravzaprav s kakršnim koli sistemom. Najprej eno osebo, nato nekaj in nazadnje veliko ljudi je mogoče žrtvovati za blaginjo in ohranitev tega sistema. V eni ali drugi obliki se to skriva za vsakim bojem za oblast, vsakim predsodkom in zlorabo odnosa. Volja po moči in neodvisnosti je postala tako razširjena, da zdaj velja za normalno … Je kot voda ribam, tako prevladujoča je, da je že nevidna in nihče ne podvomi o njej. Je matrica; vražji načrt, v katerega ste se brezupno ujeli, čeprav se ga niti ne zavedate …”

“Če bi se res naučili, da so skrbi drugega enako pomembne kot vaše lastne, hierarhija sploh ne bi bila potrebna … Vsakič, ko se ljudje zaščitite z močjo … se vdajate matrici …”

“Sodil si o dejanjih in celo vzgibih drugih, kot da bi nekako vedel, kdo so v resnici. Sodil si o barvi kože, kretnjah in telesnem vonju. Sodil si o preteklosti in odnosih. Sodil si celo o vrednosti življenja nekoga drugega glede na svoje pojmovanje lepote … Če hočeš soditi, se moraš počutiti večvrednega od tistega, ki mu sodiš …”

“Nikoli ne podcenjuj čudeža svojih solza. Lahko so kot zdravilna voda in studenec radosti. Včasih so kot najboljše besede, ki jih lahko izgovori srce.”

“Svobode ni bilo mogoče ustvariti brez cene … Odpustiti ne pomeni pozabiti, temveč nehati človeka stiskati za vrat … Odpuščanje ima neverjetno moč … Ko je Jezus odpustil tistim, ki so ga pribili na križ, niso bili nič več njegovi dolžniki, pa tudi moji ne … Odpuščanje je najprej zate, za tistega, ki odpusti; osvobodi te nečesa, kar te bo živega pojedlo; kar bo uničilo tvojo radost in tvojo sposobnost ljubiti polno in iskreno. Misliš, da je temu človeku kaj mar za bolečino in trpljenje, ki si ju prestal? Iz tega zavedanja pravzaprav črpa moč. Ali se ga nočeš znebiti? Pri tem ga boš osvobodil bremena, ki ga, vedoč ali nevedoč, nosi, naj to prizna ali ne. Ko se odločiš nekomu odpustiti, ga ljubiš dobro.”

Oneya

Ljubiteljica živali in narave, raziskovalka življenja, po izobrazbi sociologinja kulture in prof. slovenščine. Zanimajo me vse ravni bivanja, od fizičnega tlačenja Zemlje, pa vse do metafizičnih obiskov paralelnih svetov ... http://oneya.eu/

You may also like...

3 komentarji

  1. Alen Vales pravi:

    Manj misliš boljše stojiš :heart:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

:bye: 
:good: 
:negative: 
:scratch: 
:wacko: 
:yahoo: 
B-) 
:heart: 
:rose: 
:-) 
:whistle: 
:yes: 
:cry: 
:mail: 
:-( 
:unsure: 
;-)