MITOLOGIJA V ŽIVLJENJU

Pred časom me je k ogledu niza intervjujev na youtubu pritegnil velik mitolog Joseph Campbell. Najprej me je navdušil z živahno energijo, pospremljeno s posebnim žarom v očeh, nato pa se me je globoko dotaknila njegova filozofija življenja, ki mitologijo tke v življenje slehernika ter ga spodbuja, da dogodke na svoji poti dojema in živi kot herojevo potovanje.

Joseph Campbell

Njegova dela so vplivala že na Georga Lucasa in njegovo Vojno zvezd, pa na Disneyjevega Levjega kralja, Jamesa Camerona in Avatar, tudi Roberta Langdona je Dan Bown ustvaril po motivu heroja s tisočerimi obrazi; herojevemu potovanju sledijo Rocky, Alica v Čudežni deželi, Frodo v Gospodarju prstanov, Superman, Batman, Will Smith v Iskanju sreče, cela kopica junakov v Igri prestolov …

Temeljno delo primerjalne mitologije predstavlja Campbellova knjiga Junak tisočerih obrazov, v kateri na podlagi zgodb o Ozirisu, Budi, Prometeju, Mojzesu in Jezusu razlaga svojo teorijo o monomitu. Monomit je teorija, ki trdi, da imajo vse mitične pripovedi skupen vzorec ne glede na kraj ali čas njihovega izvora. Temelji na istih prvinah, osrednji motiv pa naj bi bilo junakovo potovanje. To se začne s klicem na dogodivščino, nadaljuje z junakovim odhodom, sledijo dogodivščine in dosežki, sprejem višje oziroma božje pomoči, srečanje z višjimi silami, smrt in preobrazba, sprava, vrnitev domov in delitev osvojenih darov.

 

V slovenščino sta poleg Junaka prevedni še dve njegovi knjigi: Miti, po katerih živimo in Poti do sreče: mitologija in osebna preobrazba.

Mitologija je za Campbella predstavljala pesem vesolja, glasba, tako globoko vdelana v kolektivno nezavedno, da plešemo nanjo, četudi ne moremo imenovati melodije. Je pesem domišljije, navdahnjena z energijo telesa.

Trdil je, da so miti pomembnejši in resničnejši kot zgodovina. »Zgodovina je le novinarstvo in vemo, kako zanesljivo je to

Za ljudi imajo poleg metafizičnega, kozmološkega, sociološkega tudi pedagoški pomen: človekovo potovanje skozi življenje prinese mnoge psihološke prepreke, miti pa lahko služijo kot vodič skozi njih.

»Miti so javne sanje, sanje so zasebni miti.«

Khaleesi v Igri prestolov

Campbel trdi, da smo heroji prav vsi in spodbuja, naj vsakdo odkrije, kaj ga oživlja, ter se poda na svoje osebno potovanje.

»Mislim, da ne obstaja takšna stvar, kot je navaden smrtnik. Vsakdo se lahko navdušuje nad doživljanjem življenja. Vse, kar mora storiti, je, da to vznemirjenje prepozna, ga kultivira in z njim začne. Vedno se počutim neprijetno, ko ljudje govorijo o navadnih smrtnikih, kajti nikoli nisem srečal navadnega moškega, ženske ali otroka.«

Njegov najznamenitejši citat pravi: Follow your bliss ali, kot je prevedeno na Wikipediji, Sledi svoji ‘blaženosti’. »Če slediš svoji blaženosti, se postaviš na pot, ki je tu že od nekdaj, pot, ki te je čakala, in začneš živeti življenje, ki te je čakalo. Kjerkoli si – če slediš svoji blaženosti, uživaš to življenje.«

In kako človek to stori? Tako, da dela stvari, ki si jih želi – je učil svoje študente, pri čemer ni mislil na fizične užitke, temveč želje človekovega duha. Zakaj tako z užitkom spremljamo literarne ali filmske junake? Ker se v njih prepoznavajo naša srca.

Avatar

Nekaj navdihujočih citatov iz Campbellovih knjig:

»Vsi bogovi, nebesa in pekel, vse je v tebi.«

»Jama, ki se je bojiš, skriva zaklade, ki jih iščeš.«

»Nobenega tveganja ni, da bi morali avanturo opraviti sami, kajti pred nami so potovali heroji vseh časov. Labirint je dodobra raziskan … lahko samo sledimo nitim herojske poti. In kjer bomo mislili, da smo našli gnusobo, bomo našli boga. In kjer bomo mislili, da ubijamo druge, bomo ubijali sebe. Kjer bomo mislili, da potujemo navzven, bomo prispeli v center lastnega obstoja. In kjer bomo mislili, da bomo sami, bomo z vsem svetom.«

»Kjer se spotakneš in padeš, tam boš našel zlato.«

»V gozd vstopaš na najtemnejši točki, kjer ni poti. Kjer obstaja pot, je to pot nekoga drugega. Ni tvoja. Če slediš drugim, ne boš razumel svojega potenciala. Svojo pot utiraš z vsakim narejenim korakom. Zato je to tvoja pot.«

Feniks –

»Spustiti je treba življenje, ki si ga načrtoval, v zameno, da bi živel življenje, ki čaka nate.«

»Nismo na potovanju, da bi rešili svet, temveč na potovanju, da bi rešili sebe. A ravno s tem rešujemo svet.«

»Ljudje pravijo, da vsi iščemo smisel življenja. Ne mislim, da resnično iščemo to. Mislim, da iščemo doživetje življenja, v katerem bodo naše življenjske izkušnje rezonirale z lastnim najglobljim bitjem in resničnostjo na čisto fizični ravni. Iščemo občutenje vznemirjenja, ker smo živi.

»Ko prenehamo razmišljati zgolj o sebi in zaščiti primarnih instinktov, se podvržemo resnično herojskemu preoblikovanju zavesti.

»Ko nadaljuješ skozi svoje življenje, bodo ptice srale po tebi. Ne trudi se s čiščenjem. Komični pogled na situacijo ti omogoči duhovno distanco. Rešuje te občutek za humor.«

»Ljudje, ki se poročijo, ker mislijo, da je zakon ljubezensko razmerje na dolgi rok, se bodo ločili zelo kmalu. Vse ljubezenske zadeve se končajo z razočaranjem. Zakonska zveza je priznanje duhovni identiteti.«

»Poroka ni ljubezensko razmerje, je nekaj popolnoma drugačnega. Je zavezanost temu, kar si. Da je zakonec dejansko tvoja druga polovica. Ti in on/ona sta eno. Kar pa ljubezensko razmerje ni. To je razmerje za užitek in ko tega ni več, je zaključeno. Toda zakonska zveza pomeni življenjsko zvezo in ta predstavlja glavno skrb v tvojem življenju. Če ne, potem nisi poročen …«

»Mislim, da je človek, ki opravlja delo zgolj, da bi služil denar, sam sebe spremenil v sužnja.«

Joseph Cambell o sebi

Na spletni strani Paula Coelha sem našla tale zapis, v katerem Joseph Campbell govori o posebnem obdobju svojega življenja:

Med študijem ne počneš tega, po čemer hrepeniš, temveč iščeš znanje, potrebno za diplomo. A to ni vedno najboljša možnost.

V mojem primeru mi je bila odobrena štipendija in odšel sem na univerzo v Pariz. S prihodom v Evropo sem odkril James Joyca, Picassa, Mondriana – vso moderno skupino. Potem sem šel v Nemčjo in odkril sanskrit ter se začel ukvarjati s hinduizmom. Nato je prišel Jung; vse se je odpiralo, z vseh strani.

Vrnil sem se na univerzo in dejal: »Poglejte, ne želim preživeti svojega življenja med učenjem tega, kar me želite naučiti vi.«

Hodil sem na vsa potrebna predavanja za naziv, napisati bi moral le še dizertacijo. Če je ne bi, mi ne bi pustili študirati dalje, zato je nastopil čas za besede: Pojdite k vragu.

Preselil sem na deželo in pet let tam preživel med branjem. Nikoli nisem dobil doktorskega naziva. Naučil sem se živeti z malim, kar mi je omogočilo svobodo in čudovito preživljanje časa.

Za početje tistega, kar želimo, je potreben pogum, kajti drugi imajo za nas pripravljen načrt. V zavedanju tega sem se odločil slediti svojim sanjam. Nisem vedel, kako sem preživel teh pet let, a sem vedel, da bi jih preživel tako še pet, če bi bilo treba.

Spomnim se obdobja, ko sem v omari imel le en dolarski bankovec, a sem vedel, da dokler je tam, lahko računam na svoje vire. Bilo je super. Moja edina obveznost se je nanašala na moje življenje in moje odločitve.

Seveda sem pomislil: “Rad bi, da mi nekdo pove, kaj naj naredim.” Biti svoboden nakazuje na izbiro lastne poti in vsak korak lahko spremeni našo usodo – kar je včasih zelo strašljivo. Toda danes, ko gledam nazaj, vidim, da so bili moji dnevi popolni: vse, kar sem potreboval, je prišlo natanko takrat, ko sem to potreboval. In vse, kar sem takrat potreboval, je bilo pet let branja. Bral sem in to je bilo zame bistvenega pomena.

Kot je dejal Schopenhauer: “Ko vidite, kaj ste premagali, imate vtis, da ste sledili že napisani zgodbi. Vendar se v trenutku akcije zdi, da ste izgubljeni v neurju: presenečenje za presenečenjem in večkrat brez časa za dihanje, pri čemer se morate ves čas odločati. Šele pozneje boste razumeli, da je bilo vsako presenečenje, vsaka odločitev, smiselna.”

Mitologija v mojem življenju

Tako pravi Campbell, ki je kljub nedokončanem študiju poučeval na univerzi in požel naziv največjega mitologa, po njegovi smrti pa je bila ustanovljena tudi fundacija z namenom, da njegova vizija ostane živa.

Pegaz v Rogaški Slatini

Sama sem nad mitologijo navdušena od malih nog dalje, verjetno že od rednega poslušanja večerne pravljice na Radiu Slovenije dalje.  🙂 Tudi med odraščanjem sem prebrala in pregledala vse živo, zanimanje pa me ni minilo niti v t. i. srednjih letih.  :whistle: Ko sem pred letom in pol naletela na Campbella, intervjuje, dokumentarni film in nato prebirala njegove knjige, sem celo nekaj dni razmišljala o podiplomskem študiju na to temo. A sem si premislila zaradi enakega razloga, kot je doktorat opustil tudi on – ne da bi vedela za ta del njegove zgodbe. Kljub temu je mitologija globoko prepredena z mojim življenjem in v njem ves čas zaznavam njene elemente. Vseeno sem potrebovala kar nekaj let, da sem ozavestila, kako sem junakovo potovanje nevede prenesla tudi v svoj roman Vlak za nebesa na Zemlji. Skozi resnična dogajanja, prepletena z domišljijo, pripovedujem zgodbo slovenskega dekleta, ki po osvojeni diplomi išče svoj kotiček pod soncem. Za plesanje z življenjem si želi drugačne melodije, kot jo igrajo starši, družba, mediji …

Več o romanu tu, naročilo z nemškega amazona pa tu.

A zgodba očitno še ni zaključena, nadaljevanje se med blodenjem po gozdovih teme in soočanjem s smrtjo odvija takorekoč zdaj in očitno bo treba ‘pero’ vnovič vzeti v roke … 🙂

Oneya

Ljubiteljica živali in narave, raziskovalka življenja, po izobrazbi sociologinja kulture in prof. slovenščine. Zanimajo me vse ravni bivanja, od fizičnega tlačenja Zemlje, pa vse do metafizičnih obiskov paralelnih svetov ... http://oneya.eu/

You may also like...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

:bye: 
:good: 
:negative: 
:scratch: 
:wacko: 
:yahoo: 
B-) 
:heart: 
:rose: 
:-) 
:whistle: 
:yes: 
:cry: 
:mail: 
:-( 
:unsure: 
;-)