POSOČJE – Po energijo v deželo žive vode

Letošnja pomlad je v moj dom dostavila bolezen in booking je z najugodnejšo slovensko ponudbo poskrbel, da sem po energijo za prihajajočo borbo odšla v Most na Soči. Šele, ko sem opravila in plačala rezervacijo, sem se namreč pozanimala, kam pravzaprav sploh grem in kaj lahko tam počnem. Do tedaj je bilo pomembno zgolj to, da se za nekaj dni spravim ven iz mesta, v naravi uredim svojo glavo in čustveno plat življenja ter si začrtam novo pot.

Prijetno so me presenetili zapisi na spletu, ki so razodevali, da se pravzaprav podajam v energijsko neverjetno bogate kraje, v katerih kar mrgoli energijskih točk in izvirov zdravilne, žive vode. Obilje čaka ob eni najlepših vijočih se krasotic – Soči.

Vikend dogodivščino sva s kužkom pričela v Mostu na Soči, nad katerim kot zavetnica bedi sv. Lucija (mučenica, katere god 13. decembra praznujejo tako katoličani kot pravoslavci in luterani, pa tudi pripadniki germanskega poganstva, za nameček pa je še zavetnica vseh slepih in slabovidnih – kakor se nekako v svetu energij počutim sama). Ob jezeru in okolici poteka urejena pešpot z označenimi energijskimi točkami, ki delujejo na različne čakre telesa in skozi njih uravnotežajo energijo pripadajočih organov.

Začetek pohajkovanja ob jezeru je označila točka mavrice, na tej strani Soče pa je energijskih točk kar nekaj. Ponekod jih krasi kakšna skulptura, drugje so za udobno energijsko posedanje priročno postavljene klopi, mizice …

energijske točke, mavrica

sonce

Sonce – točka zemeljskega značaja, ki uravnoteža in deluje na vse čakre.

triglav

Triglav – točka zemeljskega značaja.

zaliv

Zaliv – točka nebeškega značaja, ki deluje na 4. in 6. čakro.

most1 bart-okoli-soce Roža - točka astralnega značaja, ki deluje na 4. in 7. čakro. triglav most most3 robic

 Krožni sprehod skozi vasico nad Mostom naju je s kužkom pripeljala spet na izhodiščno točko in tokrat sva jo ubrala po drugi strani reke na Pot ob Soči. Stezica je tukaj manj urejena, a vseeno postreže z obilo lepih razgledov, izviroma zdravilne vode, energijskimi točkami, mogočnimi drevesi …

ob-soci soca drevo pod-skalo

Podrobneje je Vodna energijska pot – Dolina Soče na spletu opisana v pdf obliki.

Naslednji dan sva s pasjim sopotnikom mitično popotovanje 🙂 začela z obiskom zdravilnega izvira Grofova voda, kjer naj bi bila po radiestezijskih merjenjih sodeč voda bolj zdravilna kot v Lurdu in morebiti najmočnejša na svetu. Potka do izvira v grapi potoka Sopotnice se začne takoj na začetku vasi Gaberje in pelje mimo vojaške kapele, mlina ter nekaj krasnih slapov …

proti-grofovi-vodi

Potka proti Grofovi vodi

kapelica

Vojaška kapelica

grofova-voda1

Počitek … 🙂

grofova-voda

Izvir Grofova voda, psič in najdebelejši brest v Sloveniji 🙂

Voda iz izvira teče prav pod brestom, ki je še enkrat debelejši kot njegov sosed, in s svojo energijo naj bi pozitivno delovala na vse čakre. No, kužek se je namočil v izviru, oba sva se odžejala, jaz pa sem se usedla še pod drevo (sosednje), se naslonila nanj in prižgala pipo miru.  :whistle: Šele kasneje sem izvedela, kakšno energijo po dendraterapiji zdravi brest:

Brest je izključno moško drevo, ki moškega podpira pri vseh njegovih dejanjih, ne ljubi pa nesrečnikov. Le tistemu, ki se bori do konca, daje moč. Zgolj enkraten stik s tem drevesom lahko moškega energijsko podpira kar nekaj let. Srednjeveški vitezi so za sulice uporabljali les bresta, ki je bil nadvse trajen, vitezom pa je obenem vlival pogum in neomajno vero v zmago.   https://klepetobkavi.si/novice/podrobnosti/katera-drevesa-zdravijo-kaj-spoznajmo-moc-drevesa-zdravilca-specialista.html

Moški, pospremljen z bernsko planšarko in opremljen s praznimi plastenkami in steklenicami za kakih 40 litrov vode, ki se nama je pred izvirom pridružil med počitkom, me je razveselil še z enim upanjem. Šepanje svoje psičke zaradi obolelih sklepov je odpravil s konopljinimi peleti in koloidnim srebrom.  😉

Naslednji cilj tega dne je predstavljal Kozlov rob, kopasta vzpetina nekoliko nenavadne oblike nad Tolminom, ki mu domačini pravijo preprosto kar Grad (zaradi grajskih ruševin), obiskal pa naj bi ga celo sam Dante. Nekateri ga vidijo kot piramido in da preveri to trditev, ga je obiskal tudi Semir Osmanagić, ki je odkril bosanske piramide.

“Po hitrem ogledu je dejal, da Kozlov rob zelo izstopa v svojem okolju ter si zasluži več pozornosti in raziskovanja. Med drugim je opozoril, da bi na tem območju že zaradi značilne oblike morali obstajati določeni energijski učinki in da bi bilo vredno raziskati, kakšen vpliv ima Kozlov rob na okolje …

Franc Šturm je na prošnjo Semirja Osmanagića opravil radiestezijske meritve in med drugim ugotovil, da na vrhu takega hriba lahko pričakujemo ugodna energijska polja, še posebno na urejenem delu ruševin gradu. Ena od močnejših točk je na vrhu lesenega pristopnega mostu, največja in najčistejša geomantična točka na tem območju pa je nad kapelico. Najboljša geomantična točka na Kozlovem robu ima po Šturmovem mnenju zelo dobre energijske lastnosti. Njen premer je dvanajst metrov. Energija točke se prilagaja človeku – glede na njegove trenutne potrebe. Dodaja še, da so na območju gradu tudi območja s škodljivim sevanjem, prav tako so taka območja na pobočju hriba. Pravi še, da se je število geomantičnih točk na Kozlovem robu močno povečalo, kar se mu zdi še posebno zanimivo.”   http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/egipcanska-piramida-nad-tolminom

Takšni razgledi pa se odpirajo z njegovega vrha … kozlov rob kozlov-rob2 kzlov-rob

 

Po polurnem počitku na vrhu je sledil spust in naslednji cilj: Cerkvica sv. duha na Javorci. Naj omenim, da 7-kilometrska makedamska cesta skozi gozd, ki pelje do izhodiščne pešpoti navkreber, ni primerna za ‘občutljive’ voznike, je namreč zelo ozka, s prepadi na eni strani, bog ne daj, da kdo pripelje nasproti, brez telefonskega omrežja … Zame kar precejšen stresni zalogaj, a če vam zmanjka zdravilne vode iz Grofovega izvira, nič hudega, ustaviš pri prvi tabli ob poti, ki spet označuje zdravilni izvir.  :yes:

“Spominska cerkev Svetega Duha stoji v izjemnem naravnem okolju Julijskih Alp, nad Pologom. Gradnja cerkve je tesno povezana z dogajanjem na soški fronti v prvi svetovni vojni. S svojimi rokami in prostovoljnimi prispevki so jo namreč od prvega marca 1916 do prvega novembra istega leta gradili vojaki 3. gorske avstro-ogrske brigade, da bi ohranili spomin na mrtve tovariše. Postavili so jo tako, da je bila kljub bližini fronte za sovražnika neopazna, na lokaciji, ki je bila približno enako oddaljena od najpomembnejših bojnih položajev brigade na Vodil vrhu, Mrzlem vrhu, Slemenu in Rdečem robu. Ideja spominske cerkve je uresničena v hrastovih ploščah, ki se kot listi knjige odpirajo ob stenah ladje. V tako imenovano knjigo mrtvih so vojaki vžgali imena 2565 padlih tovarišev, ki so življenje izgubili na okoliških hribih. Večina teh vojakov počiva na vojaškem pokopališču Loče pri Tolminu. Danes ni samo enkraten umetnostni biser, ohranila je tudi simbolno vrednost složnosti in miru. Obiskovalce spominja na grozote vojne in hkrati kliče k spravi ter k notranjemu in trajnemu miru. V letu 2007 je dobila Znak evropske dediščine.”        http://www.potmiru.si/slo/cerkev-svetega-duha-na-javorci

 

Do nje sem prisopihala pet minut čez peto popoldne in čeprav je med vikendi uradno odprta do 17.00, mi je skrbnik dovolil, da pokukam notri, pri čemer pa ni zahteval 4 € vstopnine. Cerkvica je čudovita, tudi notranjost, a te nisem utegnila fotografirati, zato sem si sličico izposodila …

cerkvica svetega duha sv-duh1

 

https://www.dolina-soce.com/mma/Javorca,%20spominska%20cerkev%20Svetega%20Duha,%20Tolmin,%20Dolina%20So%C4%8De/2012040612301444/mid/

 

Poslastico zdravilno energijskega izleta je predstavljala mistična Babja jama. Nekdanje staroversko svetišče, v kateri naj bi nekoč prebivala bela kača, sem si zamislila kot češnjico na vrhu smetane in prav sem imela. Nekje sem prebrala, da je energija svetega prostora v teh časih skoraj zanemarljiva, kajti to magično bitje naj bi zaradi gradnje železniških tirov pred vhodom v jamo, ki je zablokiralo njeno energijo, odšlo za vedno.

Vendar pa sem ves čas imela občutek, da se je bela kačica vrnila domov in Babja jama me je resnično presenetila. Meglice s prostim očesom niso bile vidne, očitno pa le je nekaj sikalo iz jame. :yes:

babja-jama1 babja-jama

V notranjost, kjer so se izvajali poganski obredi, niti kužek ni hotel z mano, tako opremljena zgolj s svetilko na telefonu nisem dolgo zdržala v temi. Kolikor me takšne stvari privlačijo, me tudi strašijo. Že čez kakšno minuto sem se vrnila na površje v beli dan, nahrbtnik odložila nekaj metrov stran, kjer ga je čuval psič, ter se s smotko tobaka in vžigalnikom vrnila pred vhod jame (ne vedoč da na mesto, kjer je po Munihovem merjenju sodeč energija najmočnejša). Usedla sem se na skalo, prižgala smotko, našla v sebi mir in harmonijo ter se nasmihala moči naravi, ki vedno najde svojo pot. Ustvari si jo sama, pa čeprav jo je treba izdolbsti skozi skalo, za kar enega najlepših dokazov kaže ravno Soča, tudi pred Babjo jamo …

babja-jama3 babja-jama4 babja jama

Zadnji dan sva se pasjim sopotnikom odpravila do slapa Kozjak. Čudovito okolje, prijetna stezica, smaragdna reka, lepo vreme, fantazijski slap …

soca

soča

slap kozjak

slap kozjak

slap kozjak

Kaj hočeš še več … Mogoče malo čudežev? Zakaj pa ne?  :whistle: Vodna vila v slapu se žal ni prikazala meni, tako si sliko Jožeta Muniha izposojam z njegove spletne strani (http://www.izviri-svetisca.com/?s=babja+jama).

Ne vem pa, kdo je uredil, da sem ujela sonce, kako z žarkom poljubi reko …  😉

Posočje - po energijo v deželo žive vode

Kot mali čudež dojemam tudi netopirja, ki je ob štirih popoldne med sončnim dnevom zmotil moj počitek/povezovanje z rečnim okoljem, opazovanje leta dveh ptic visoko na nebu, katerima so sledili človeški jadralni padalci …

soča

soca

Šele v domačem okolju sem pogooglala, kaj predstavlja njegovo videnje (z nekaj krogi nad mano in okoli, da sem začela kriliti z rokami, je jasno pokazal, da ni ravno navadni ptič, kot sem takoj podvomila v prvi vtis, kaj vidim ob tem času). Netopir simbolizira človekovo potovanje skozi temo v svetlobo, če pa se ti prikaže v dnevnem času, naj bi dobro (2-krat) preveril vse okoliščine v trenutni situaciji, preden se odločiš za akcijo.

Preden me je dvignil z ležišča, sem razmišljala o usodi Babje jame, pa Gregorčičevi napovedi temne prihodnosti, ki se je uresničila (Krasna si bistra hči planin, brdka v prirodni si lepoti … Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla ...), vojni preteklosti, ki je tudi tukaj razdvajala … Vendar pa me je ves čas preveval miren občutek in me še danes, da se je prav vse zgodilo in se dogaja z namenom. Narave (in ljudje smo del nje) – energije se ne da resnično zaustaviti, ves čas je v gibanju, transformaciji … vedno si ustvari pot … tudi skozi temo … v svetlobo …

Oneya

Ljubiteljica živali in narave, raziskovalka življenja, po izobrazbi sociologinja kulture in prof. slovenščine. Zanimajo me vse ravni bivanja, od fizičnega tlačenja Zemlje, pa vse do metafizičnih obiskov paralelnih svetov ... http://oneya.eu/

You may also like...

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

:bye: 
:good: 
:negative: 
:scratch: 
:wacko: 
:yahoo: 
B-) 
:heart: 
:rose: 
:-) 
:whistle: 
:yes: 
:cry: 
:mail: 
:-( 
:unsure: 
;-)